Naša vinogradniška zgodba se je začela v sredini prejšnjega stoletja, ko so se naši (stari) starši z ravnin Dravskega polja preselili pod Urban med vinorodne obronke mariborskih gričev. Od tistih prvih dni so vinogradi postali srce naše družine – vseskozi smo jih negovali, obnavljali in posodabljali z željo, da bi ohranili bogastvo te zemlje in ponudili le najboljše, kar lahko pridelamo. Danes, z ljubeznijo do narave, vinograda in vina, ter spoštovanjem do preteklega dela, nadaljujemo to tradicijo, da lahko v vsakem kozarcu okusite pristnost in svežino našega vina.
Rumeni muškat je eden najstarejših iz družine muškatov, velja pa tudi za eno od starejših poznanih sort poznanih človeku. Rodi srednje velike grozde z manjšimi jagodami in koščicami. Rumeni muškat izvira iz Azije, danes ga lahko najdemo povsod po Evropi. V Sloveniji največ rumenega muškata gojimo v Podravju, kjer daje vina vrhunske kakovosti. Sorto lahko uporabimo za veliko stilov vina, vendar se jo navadno uporablja za pridelavo polsladkih in sladkih različic.
Pri nas pridelan rumeni muškat je zelo aromatično in tipično muškatno vino z bogato cvetico. Poleg lepega, značilnega muškatnega značaja bomo lahko zaznali tudi celo paleto citrusov, cvetja, včasih tudi začimb.
Sauvignon, v tujini bolje znan tudi kot sauvignon blanc je zgodnja bela sorta, po rodu iz Francije, danes pa jo uspešno pridelujejo v veliko vinskih regijah po celem svetu. Sauvignon ima precej robustno in odporno trto. Ker je zgodnja sorta, jo lahko gojimo tudi na hladnejših območjih.
Sauvignon pridelamo običajno kot bolj suho do polsuho vino. Po svojih značilnostih je sauvignon lahkotno vino, ki lahko preseneti z zelo raznoliko aromo, od okusov paprike in trave pa vse do cvetov bezga.
Beli pinot je vsestranska bela sorta burgundskega izvora, ki se jo uporablja za pridelavo mirnih, penečih, pa tudi desertnih vin. Beli pinot je bela mutacija sivega pinota, razlikuje pa se v tem, da vsebuje manjšo količino antocianov. V večini belih pinotov lahko zaznamo arome jabolka in mandljev, včasih pa tudi note dima in začimb. Pogosto se da občutiti tudi mineralnost.
Laški rizling je bela sorta, razširjena po celi srednji in vzhodni Evropi. Pogosto ga najdemo v vinogradih po Madžarski, severni Italiji, Hrvaški, Češki, Bolgariji, Romuniji, Sloveniji, Slovaški in Avstriji. Je dokaj nezahtevna sorta, ki uspeva tako v suhih podnebjih in toplem okolju. Svoje kisline ohrani tudi v toplejših razmerah, kar pomeni, da se lahko vinar vedno zanese na njeno konstantnost.
Pri modri frankinji gre za avtohtono slovensko sorto, ki izvira iz slovenske Štajerske regije. Danes jo razen v Sloveniji najdemo v Avstriji, Nemčiji, na Madžarskem, pa tudi v ZDA. Velja za pozno sorto, ki nam navadno da vina bogata s taninom in močnim karakterjem. Vina imajo arome zelo zrelih temnih češenj in temnega jagodičevja, zaznati je mogoče tudi note rdečega in črnega ribeza. Mlada vina so bolj sadna, s staranjem pa postanejo bolj žametna, kompleksna in mehkejša.
Renski rizling je sorta nemškega porekla, natančneje iz Porenja. Pri nas je prisotna od začetka 19. stoletja, danes je sorta najbolj razširjena v vinogradih širom Štajerske in Posavske vinorodne dežele. Grozdne jagode renskega rizlinga so drobne, svetlo rumene s črnimi pikicami, imajo tanko kožico ter gosto, sočno meso. Sorta je precej odporna proti zimski pozebi. Iz renskega rizlinga lahko pridelamo veliko različnih stilov vin, običajno pa dobimo sveža vina, vrhunske kakovosti, z nekoliko poudarjenimi kislinami. Po mnenju mnogih je renski rizling ena najboljših belih sort na svetu.
Bela zvrst je v kleti na voljo le v letih, ko kakovost in količina grozdja omogočata uravnotežen okus in prijetno aromo. Običajno jo sestavljajo sorte renski rizling, laški rizling, beli pinot in sauvignon, pri čemer se deleži posameznih sort prilagajajo značilnostim letine. Čeprav se letniki v niansah razlikujejo, ostaja vino vedno osvežilno in prijetno pitno.
